Odprto pismo ob izrekanju podpore kandidatom za urednika uredništva 3. programa Radia Slovenija

Sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je bil seznanjen z nepravilnostmi, ki so se dogajale med tajnim izrekanjem podpore kandidatom za urednika uredništva 3. programa Radia Slovenija. Prvo izrekanje podpore je potekalo v petek, 18. septembra letos, na glasovnem lističu je bilo možno obkrožiti PODPIRAM ali NE PODPIRAM. Ker je pri glasovanju prišlo do napake (svoj glas je pomotoma oddala honorarna sodelavka), je bilo izrekanje mnenja ponovljeno v ponedeljek, 21. septembra. Glasovni lističi so tokrat vsebovali samo opcijo PODPIRAM. Tisti, ki so hoteli obkrožiti NE PODPIRAM (tako kot v petek), pa so glede na to, da niso dobili nobenih navodil, oddali neveljavne glasovnice v prepričanju, da s tem izražajo svoje nestrinjanje z navedenimi kandidati. Tako je bil končni izid glasovanja 6 glasov podpore in 13 »neveljavnih« (od 32 zaposlenih), interpretacija direktorja Radia, g. Vinka Vasleta, pa je bila, da je izid glasovanja pozitiven za kandidatko g. Mirjam Bevc Peressutti, ker da nihče ni bil proti! O tem, da gre za manipulacijo, priča tudi dejstvo, da je delavska zastopnica, ki je volitve pripravila, o napaki in pomislekih glede veljavnosti volitev pravočasno obvestila g. Vasleta in prosila za ponovne volitve. Ta pa jo je zavrnil z besedami, da to ni potrebno. Dejstvo torej je, da je od 32 zaposlenih na 3. programu Radia svoje mnenje podalo 19 zaposlenih. Od teh jih je le 6 podprlo kandidaturo Mirjam Bevc Peressutti. Tega pa v javnosti – tudi zaradi vseh pripetljajev glede različnih glasovnic – ni mogoče predstavljati kot »pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvu«.

To pa ni prva poteza direktorja Radia Slovenija gospoda Vinka Vasleta, ki priča o njegovem odnosu do 3. programa in do zaposlenih na njem. Pod njegovim direktorovanjem (dobra 3 leta) je 3. program več kot leto dni vodil vršilec dolžnosti (ki ni dobil podpore zaposlenih, direktor pa ga ni predlagal za odgovornega urednika), nato je direktor »pripeljal in odpeljal« odgovorno urednico, ki prav tako ni imela podpore zaposlenih, nato pa je več kot dobro leto 3. program kot vršilka dolžnosti vodila sedanja odgovorna urednica, ki jo je podprlo 6 od 32 redno zaposlenih. Ti podatki pričajo o direktorjevem odnosu do programa in zaposlenih, o odnosu, ki sicer de iure spoštuje obstoječi zakon, da facto pa negativno vpliva na program. Za nameček o pravkar imenovani odgovorni urednici ni odločal niti Programski svet (ki po sedanjem zakonu odloča samo takrat, ko ima kandidat vodstva protikandidata zaposlenih). Ergo, za mesto odgovorne urednice 3. programa Radia Slovenija, ki je po svoji odgovornosti in pomenu primerljivo z delovnimi mesti v osrednjih slovenskih kulturnih institucijah, je Radio Slovenija objavil razpis avgusta, v zatišju dopustov in splošnega mrtvila, predvsem pa je lahko direktor zaradi sedanje zakonodaje povsem ignoriral Programski svet in zaposlene.

Zato predlagamo, da novi zakon uzakoni institut soglasja Programskega sveta in zaposlenih pri imenovanju odgovornih urednikov ter tako omeji samovoljo in napake vodilnih v javnem zavodu.