Spoštovani gospod mag. Marko FILLI,
generalni direktor RTV Slovenija
Opozarjamo vas, da ste kot zakoniti zastopnik zavoda, ki je naš delodajalec, odgovorni za zakonitost poslovanja zavoda in torej dolžni spoštovati in skrbeti za izvajanje vseh pravnih predpisov, zato apeliramo na vas, da zaposlenim v našem zavodu nemudoma izplačate tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, do katere so zaposleni od 1. 10. 2010 upravičeni.
Določila KPJS, vključno z določilom Aneksa št. 2, ki med drugim določa datum odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, jasno določajo, da se odprava tretje četrtine plačnih nesorazmerij izvede s 1.10.2010 in izplača pri oktobrski plači. Do 1.10.2010 to določilo ni bilo niti spremenjeno niti razveljavljeno. Tako pravna obveznost do izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij oziroma izplačilo povečane plače v predvideni višini nedvomno velja, ne glede na podpis Aneksa št. 4, ki je začel veljati šele 9.11.2010 in torej niti na obračun oktobrske plače niti na odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij ne more imeti nikakršnega vpliva. Neizplačilo tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij zato po našem mnenju nedvomno pomeni kršitev Kolektivne pogodbe za javni sektor ter individualnih pogodb o zaposlitvi, ki so podlaga za obračun plač zaposlenih. Dejstvo je, da KPJS predstavlja avtonomni pravni vir, ki ga je v konkretnem primeru treba spoštovati, ter splošni akt, za katerega po 155. členu Ustave Republike Slovenije velja prepoved retroaktivnega učinkovanja, zato sklenitev aneksa št. 4 po zapadlosti odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij ne more imeti nikakršnega učinka in je določilo, ki posega v izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerju v nasprotju z Ustavo RS in posledično nično. O zapadlosti tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij in obveznosti delodajalcev, da ta del plače izplačajo, so javno spregovorili številni ugledni pravniki v državi in pritrdili našemu stališču (npr. nekdanji dekan Pravne fakultete prof. dr. Rajko Pirnat, pravna svetovalka mag. Nataša Belopavlovič, predsednik Računskega sodišča dr. Igor Šoltes, generalni sekretar ustavnega sodišča prof. dr. Erik Kerševan, …). Dostopna so tudi njihova pisna mnenja.
Prepričani smo, da obveznost izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij o(b)staja in jo bomo v skrajnem primeru po sodni poti in postopkih, določenih v Kolektivni pogodbi za javni sektor, tudi izterjali, vključno z zamudnimi obrestmi in sodnimi in drugimi stroški, ki bodo potrebna za pravna sredstva. Slednje bo vsekakor po našem mnenju povsem po nepotrebnem povzročilo tudi dodatne stroške zavodu. Za zaključek naj omenimo tudi veliko nezadovoljstvo zaposlenih, ki s takšnim ravnanjem po nepotrebnem nastaja in nedvomno slabo vpliva na produktivnost zaposlenih.
Hkrati vas opozarjamo tudi na prvi odstavek 196. člena Kazenskega zakonika (Ur.l.RS, 55/2008 in 39/2009), ki določa, da se z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta kaznuje, kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji. Po našem mnenju torej zavestno neizplačilo plače po prepisih, ki določajo plačo javnega uslužbenca, pomeni storitev citiranega kaznivega dejanja in sindikat bo v primeru neizplačil tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij tudi vložil kazenske ovadbe na državno tožilstvo zoper odgovorne osebe za izplačilo plač.
Vsem omenjenim negativnim posledicam bi se z zakonitim izplačilom plače lahko izognili, zato vas glede na navedeno pozivamo, da nemudoma izpolnite vašo obveznost in izplačate tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij.
Peter Kosmač, lr.
predsednik