Zadeva: Predlog za splošno ureditev vračila preveč izplačanih plač
Spoštovani,
člani Sindikata KUU RTV S so začeli prejemati obvestila, da morajo vrniti preveč obračunane in izplačane plače. Iz podatkov, ki so v javnosti izhaja, da naj bi kar približno 600 zaposlenih prejemalo napačno obračune in izplačane plače. Glede na dejstvo, da bo zahteva za vračilo prizadela veliko število delavcev, predlagamo splošno kompromisno ureditev tega vprašanja.
Po določbi 3. člena ZSPJS se uporablja zakonska določba namesto pogodbene določbe, če je določilo o plači v nasprotju z zakonsko določbo, vendar pa niti 3. niti 3. a člen ZSPJS ne določata, kaj mora v takšnem primeru delavec vrniti. V tretjem in petem odstavku 3. a člena določa le postopek in roke za vložitev tožbe, ne določa pa, kaj naj bi bilo predmet vračila.
Ker ZSPJS ne določa, kaj je predmet vračila, se uporablja glede tega določba splošnega predpisa, to je 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa: “Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi,” pri čemer pa je potrebo upoštevati tudi določbo 191. člena OZ, ki določa: “Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.”
Menimo, da so osebe, ki so bile na RTV zadolžene za določanje plač, ustrezno strokovno usposobljene, tako da bi morale vedeti, ali so pogodbe zakonite ali ne. Delavci tega niso vedeli in tudi niso mogli vedeti, saj niso strokovnjaki s tega področja. Zaupali so delodajalcu in se zanesli na veljavnost pogodb, ki so jih podpisali. Osebe, ki so za RTV pripravljale pogodbe, bi morale vedeti, da so plače v pogodbah določeno napačno. To so nedvomno izvedele najkasneje v juliju 2009, ko je RTV prejel ugotovitve nadzorne komisije Ministrstva za kulturo. Najkasneje od julija 2009 dalje je RTV tako vedoma izplačeval previsoke plače, kar pomeni, da, glede na izrecno določbo 191. člena OZ, ne more zahtevati od delavcev vračila razlike v plačah, izplačanih po juliju 2009. Vračilo razlike morda lahko zahteva od oseb, ki kljub ugotovitvam komisije niso storile ničesar, da bi se vzpostavilo zakonito stanje. Delavci z ugotovitvami komisije Ministrstva za kulturo niso bili seznanjeni, tako da glede napačnega obračuna plače nimajo nobene krivde.
Šesti odstavek 3. a člena ZSPJS določa: “Delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava in določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, odškodninsko odgovarja za škodo, ki je javnemu uslužbencu oziroma funkcionarju povzročena s kršenjem pravic iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na določitev in izplačilo plač.” Tretji odstavek 46. člena Obligacijskega zakonika določa: “Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva.”
Mnogi delavci so bili zaradi napačnega obračuna plače uvrščeni v višje dohodninske razrede, višje razrede za plačilo vrtcev ter so jim bili zaradi tega zmanjšani otroški dodatki in drugi socialni transferji. Navedeno mora RTV upoštevati v okviru zahteve za vračilo, kar pomeni, da je potrebno zahtevke za vračilo znižati za razliko v dohodnini, plačilu vrtca, nižjih socialnih prejemkih in podobno. Ker krivda za nastali položaj izvira izključno iz ravnanja odgovornih oseb na RTV, mora vodstvo RTV pripraviti sistem, ki bo na stroške delodajalca izračunaval te razlike, tako da to delo ne bo obremenjevalo prizadetih delavcev.
Iz dogovorov o vračilu, ki jih je predlagala RTV, je razvidno,da RTV želi doseči povračilo bruto zneskov, pri čemer napačno namerava izvajati pobot bruto obveznosti z bruto plačo. Takšen pobot ni mogoč in ni zakonit ter bo ponovno privedel do nezakonitega ravnanja. Delavci lahko vrnejo le neto del napačnega izplačila, ki se lahko na podlagi izrecnega pisnega pogovora pobotava s sedanjim neto izplačilom. Pobotavanje z bruto plačo ni zakonito. Vračilo prispevkov mora RTV zahtevati od zavodov, ki so jim bili nakazani, ter seveda tudi ustrezno popraviti obračune prispevkov. Razliko v akontaciji dohodnine lahko uveljavlja zoper DURS, za obdobje, za katero je še mogoče zahtevati poračun.
Glede na navedeno predlagamo, da se vračilo obveznosti splošno uredi tako, da se upoštevajo naslednja dejstva:
– napačnih izplačil po juliju 2009 ni mogoče zahtevati nazaj, ker je RTV vedoma izplačevala napačne plače
– zahteve za vračilo preveč izplačanih plač za čas do julija 2009 je potrebno zmanjšati za zneske dodatno plačane dohodnine, višjih plačil v vrtcih, nižjih socialnih prejemkov, ki so jih plačali oziroma dobili delavci zaradi napačno obračunane plače
– predmet vračila je lahko le previsoko neto izplačilo za čas do julija 2009, zmanjšano za znesek iz prejšnje alineje
RTV pa seveda lahko razliko, ki bo nastala med preveč izplačanimi plačami in vrnjenimi izplačili, izterja od oseb, ki so odgovorne za napačno določitev plač, in oseb, ki so plače napačno obračunavale tudi po juliju 2009, čeprav so bile seznanjene z ugotovitvami komisije Ministrstva za kulturo. Bremena neustreznega dela odgovornih oseb ni dopustno prenašati na delavce.