REPUBLIKA SLOVENIJA
Ministrstvo za kulturo
Maistrova 10, Ljubljana
PRIPOMBE NA OSNUTEK
NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO
2014-2017
Brez posebnih pomislekov lahko zapišemo, da je pričujoči dokument sicer primeren osnutek za kreiranje kulturnih strategij na Slovenskem, vendar gotovo potreben tudi ciljnih izboljšav.
Radiotelevizijska dejavnost z vso svojo raznoliko programsko ponudbo, predvsem pa umetniških programov, je žal v tem osnutku prepoznavna zgolj kot priložnost, da se RTV- prispevek izkoristi za financiranje dejavnosti, ki bi jih moralo financirati ministrstvo oziroma lokalne skupnosti. Prenašanje odgovornosti za financiranje in kakovost njihovih programskih vsebin, za etične in zlasti profesionalne standarde na RTV Slovenija je nesmisel, saj je to naloga ustanovitelja. RTV S ima sama obveznost po zakonu izvajati programske vsebine, ki so namenjene ohranjanju slovenske nacionalne kulturne identitete, zavezana je najvišjim etičnim in profesionalnim standardov na vseh področjih dela. Kot taka pa je lahko za zgled resnim programom posebnega pomena, ki delujejo lokalno in s katerimi lahko v določenih oblikah tudi sodeluje.
RTV-prispevek na ravni programskega in poslovnega leta 2011 je bil pridobljen na osnovi stavkovne zahteve in podpisanega stavkovnega sporazuma med sindikati javnega sektorja in Vlado RS z utemeljitvijo, da to omogoča neokrnjen obseg dejavnosti RTV Slovenija. Obenem z namero izločitve dejavnosti Oddajnikov in zvez, ki tudi pomeni finančno siromašenje dejavnosti, se finančna podlaga po tem osnutku NPK razprši na način, ki ni sprejemljiv.
Kaj vse naj bi se napajalo iz RTV-prispevka, je seveda stvar premisleka in tehtne debate, je pa zlovešča napoved snovalcev nacionalnega programa za kulturo, da se skozi odstotke za dejavnosti AV, FC/kinematografijo in programe posebnega pomena dejansko korenito poseže v izvirno produkcijo programov RTV Slovenija do mere, ko se moramo vprašati, ali in koliko je bomo sploh lahko še izvajali. To je alarmantno in bi pomenilo ogrožanje avtonomije ustvarjanja/ ustvarjalcev in celo nadaljnjega obstoja javnega servisa RTV, kot ga definirajo evropske medijske smernice in slovenska zakonodaja in kot se trenutno vendarle še izvaja. Kaj takega bi bilo v nasprotju tudi s kulturno politiko, kot jo nakazuje osnutek NPK sam.
Zato predlagamo, da se v osnutku programa poudari zgolj vloga Radiotelevizije Slovenija kot največje kulturne ustanove, ki je v svojih dejavnostih avtonomna, se povezuje z drugimi ustanovami na področju kulture, izobraževanja in znanosti ter uveljavlja načela Nacionalnega programa za kulturo in njegove posebne poudarke, kakor je skrb za slovenski jezik, filmsko produkcijo (za televizijo mora biti javni kinematograf najprej ekran), sodelovanje z neodvisnimi producenti etc.
Postavitev pravnih podlag za uvajanje novih programov (bodisi tematskih ali drugih pomembnih storitev?) nosi s seboj tudi odgovornost za finančno zmožnost te uresničitve, česar pa ta osnutek ne prinaša v oprijemljivi in zanesljivi obliki, podprti z izračuni. V sedanjih finančnih okvirih RTV Slovenija komaj še zmore zapolniti obstoječe programe in multimedijske storitve, zato je takšno načrtovanje visoko tvegano. S tem pa bi bila ogrožena tudi poslovna avtonomija RTV Slovenija. Ne zanikamo potrebe po prenovi programske strukture sporedov in morebitni uvedbi dodatnega programa, vendar se je nujno zavedati, da je za novo programsko ponudbo potreben dodaten denar. Zato mora biti premislek o načinu uvedbe/izvedbe in financiranja še posebej poglobljen.
Digitalizacija vsebin, ki so nastale v 55-letnem delovanju Televizije Slovenija, je posebno poglavje, ki se ga Zavod loteva sicer sam in z nezadostnimi sredstvi, čeprav gre za kulturno dediščino in arhive nacionalnega pomena, njihovo upravljanje, dostopnost in uporabo v izobraževalne, ustvarjalne, znanstvene in druge javne namene. Je pa to ena od nalog, pri kateri bi pričakovali vsestransko podporo pristojnega ministrstva.
Iz navedenih pomislekov, predlogov in pripomb, pa tudi stališč strokovne javnosti, ki so bila izražena v času javne razprave, izhaja naša generalna ugotovitev, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega pomena in kot tak zasluži bolj poglobljeno obravnavo v samostojnem dokumentu, ki bi lahko nastal v tvornem sodelovanju MK in Nacionalnega sveta za kulturo, RTV Slovenija in strokovnih javnosti.
Upoštevanje programske in poslovne avtonomije RTV Slovenija in javnega interesa pomeni prav to!
Peter Kosmač
predsednik
