Dobrodošli na naših spletnih straneh!
Oglejmo si galerijo...
Oglejmo si galerijo...
 
telo.jpg
 
DOMOV
vrnitev na izhodiščno stran

O SINDIKATU
odločba z določitvijo statusa sindikata

POKLICI
opis in fotografije poklicev RTV Slovenija

MNENJA
predsednikova izjava za javnost

POVEZAVE
povezave na sorodne strani, zakonodajo in rtv slovenija ("PRISTOPNA IZJAVA")

FOTOGALERIJA
izbor fotografij različnih poklicev RTV Slovenija, posnetih ob različnih priložnostih in okoljih

KONTAKTI
člani predsedstva sindikata SKUU RTVS

Karikatura
klikni za večjo sliko
 

Ljubljana, 22. junij 2015

Društvo slovenskih skladateljev
Trg francoske revolucije 6/I
1000 Ljubljana

Spoštovana gospa
mag. Julijana Bizjak Mlakar
ministrica za kulturo
Ministrstvo za kulturo
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana

Že nekaj časa se v javnosti veliko govori o deležu slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Procenti dnevnih predvajanj slovenske glasbe bodo zavezujoči, tudi zato pa vzbujajo številne pomisleke, pa tudi odobravanja. Kot se zgodi pogosto, pa se ti dogovori ustavljajo pri terminu 'slovenska glasba', v rabi je oznaka 'slovenske pesmi', pri čemer je izpuščena inštrumentalna glasba, pri čemer z nobenim izrazom ni pojasnjeno, da obstaja tudi glasba, ki ima že v svoji osnovi umetniško potenco. Te glasbe predlagani novi zakon ne upošteva: kot da Slovenija umetniške glasbe nima, kot da je mogoče vso glasbo strpati v en lonec. Zakon umetniške glasbe ne omenja, nanjo ne računa, za to glasbo pa vedo mnoge radijske postaje, saj je ne predvajajo, saj se nanjo niti ne spomnijo. In vendar je slovenska glasba tudi umetniška. V mednarodnem prostoru – predvsem umetniška. Napisali so jo skladatelji, ki so ustvarjali v obdobju renesanse, baroka, romantike, ustvarjajo pa jo tudi dandanes. Tudi slovenski skladatelji. Množica radijskih in televizijskih postaj se te glasbe popolnoma izognejo, večina predvaja pesmi, slovenske in veliko drugih. Kvote naj bi to ohranile. Kaj pa umetniška glasba? Mar bodo nova priporočila, ki bodo slej ko prej zavezujoča: bodo nova priporočila (kar zadeva umetniško glasbo) veljala samo za en sam program, za Tretji program nacionalnega radia, za program ARS?

Na tem programu ne vrtijo popularnih pesmi, vrtijo pa solistične in zborovske pesmi, solistični, komorni, zborovsko, simfonično glasbo, pa tudi opere, kantate, oratorije! Ta radijski program, ki ima za seboj tradicijo dolgo dobrih petdeset let, je edini znanilec umetniške glasbe na Slovenskem. In čeprav je edini, se mu piše slaba sedanjost in negotova prihodnost.

S tem pismom izražamo ustvarjalci in poustvarjalci in vsi, ki skrbimo za umetniško glasbo veliko zaskrbljenost; in apeliramo na vse, ki skrbite za kulturo, za umetnost, da nekaj ukrenete. Nemudoma.

Nacionalni Radio Slovenija ima že več kot pol stoletja z zakonom ustanovljeni program umetnosti – program ARS. Slovenski skladatelji in reproduktivni umetniki opažamo, da je ta program še vedno dober, kakovosten, da pa je skrb za program in za obnovo programskih vsebin vse bolj slaba, slabljenje tega programa se konstantno povečuje.
Zaskrbljeni opažamo – ker imamo pozitivne povezave z oblikovalci programa, z redaktorji in uredniki pa so ta opažanja objektivna in stvarna -, da je skrb za obnavljanje programa slaba.

Navajamo nekaj opozoril, ki terjajo spremembe.

  • predvideno je krčenje programske sheme in ukinjanje zahtevnejših glasbenih oddaj , ki na studiozen način obravnavajo pomembne glasbene téme
  • zmanjšuje se obseg sredstev, namenjenih honoriranju slovenskih izvajalcev, ki v okviru RTV Slovenija z arhivskimi snemanji bogatijo radijski program
  • nacionalna RTV hiša nima jasno izdelane politike naročanja in honoriranja novih partitur slovenskih skladateljev
  • spregledane, prezrte so bile mnoge aktualne umetniške pobude za konstantno dopolnjevanje arhiva RTV Slovenija; v zadnjem desetletju in več ni bilo dokumentiranih več težko ponovljivih umetniških dosežkov (Marij Kogoj: opera Črne maske, izvedbe številnih slovenskih zborov in komornih zasedb, itd...)
  • v zadnjih letih je prišlo do degradacije oziroma krčenja nekaterih vitalnih produkcijskih kapacitet RTV Slovenija; to je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker se slovenska scena na področju resne – umetniške glasbe vse bolj razvija in širi; skupina za glasbeno produkcijo se zmanjšuje, komorni zbor RTV Slovenija se je iz stalnega zbora v polni zasedbi predrugačil v projektno komorno zasedbo  z zelo omejenimi sredstvi za delovanje.


Spoštovani!

V Sloveniji deluje več kot sto radijskih postaj, slišanih je več kot sto radijskih programov! V množici televizijskih programov ne bomo našli programa, ki bi se posebej in s programsko vizijo posvečal umetnosti. Zgledi, ki jih najdemo na tujem, npr. v Avstriji, niso potegnili.

Poslednja oaza je tretji program nacionalne RTV hiše. Ni prav, da se programske vsebine programa ARS slabijo. Prepričani smo, da je nujna ohranitev kakovostne ravni glasbenih oddaj, da mora biti skrb za ohranitev obsega arhivskih in koncertnih snemanj ter ohranitev produkcijskih kapacitet RTV Slovenija na področju umetnostne glasbe stalna, saj je bistveni del poslanstva javnega zavoda RTV Slovenija.

Poudarjamo, da je RTV Slovenija, kot prejemnik javnih sredstev, dolžan skrbeti za investicije v našteta umetniška področja, da je dolžan prispevati h krepitvi slovenske kulturne zavesti. Gre za vitalni del poslanstva nacionalne slovenske radiotelevizije.

Predlagamo, da zakonodajalec obravnava vsa omenjena vprašanja kot del problematike zakonske zaščite slovenske umetnostne (umetniške) glasbe. S tem pismom izražamo veliko zaskrbljenost, ker se z ohranjanjem in spodbujanjem umetniške ustvarjalnosti ravna brezbrižno in brezperspektivno.

 

S spoštovanjem

Nenad Firšt, predsednik
DSS


Created by / Idelano pri: izdelava spletnih strani CD mikelis 2005-2018